Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi nas spomnil, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili ljudje na naših kmetijah, v kmetijskih in živilskih podjetjih in zadrugah, bolj sveža in okusnejša. Tradicionalen slovenski zajtrk je sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka ali drugega svežega ali suhega sadja brez dodanega sladkorja (v nadaljnjem besedilu: sadje). Kruh mora biti proizveden v Republiki Sloveniji, vsa druga živila pa morajo biti pridelana in predelana v Republiki Sloveniji. Namen ukrepa je da otroke, mladino in širšo javnost seznanjamo o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil, ki so pridelana oz. predelana v Sloveniji. Želimo poudariti pomen kmetijstva in čebelarstva za predelavo hrane, ter njenem vplivu na okolje. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.
V petek, 17. novembra 2023, smo tudi v vrtcu Prebold obeležili že 13. tradicionalni slovenski zajtrk. Zelo smo se razveselili obiska župana g. Marka Repnika in čebelarjev iz Čebelarske zveze Prebold. Vzgojiteljice smo za otroke pripravile večnamenski prostor, otroke pa sta nagovorila g. Repnik in pomočnica ravnateljice ga. Matko. Letošnja tema slovenskega zajtrka je namreč Kruh za zajtrk – super dan. Na zajtrk smo se že prehodno pripravljali: pogovarjali smo se o življenju na kmetiji, o dobrinah, ki jih lahko pridobimo na kmetiji, o peki kruha, likovno ustvarjali, izdelovali plakate, ogledali smo si čebelnjak, spoznali vlogo in pomen čebel. Otroci so si sami izdelali pogrinjke, na katere smo jim vzgojiteljice s pomočjo kuharic postregle zajtrk.
Vzdušje pa so popestrile še čebelice na mizah in lična okrasitev s pogrinjki, ki so si jih otroci izdelali sami. Pomembno je, da otroke že v otroštvu seznanimo in poučimo o pomenu zdrave prehrane, predvsem tiste, ki jo pridelamo doma oziroma v lokalni bližini.
Iz prehranskega vidika je lokalno pridelana hrana bolj dozorela in vsebuje več koristnih hranilnih snovi, ki pripomorejo k boljšemu zdravju. Živila iz “domačega okolja” pogosto vsebujejo manj konzervansov, saj jim zaradi krajših transportnih verig ni potrebno podaljševati obstojnosti. Prav vsi pa bi se še bolj morali zavedati pomena čebel in skrbi za okolje.
Naj bo pogled na navdušene otroške nasmehe še naprej naše vodilo, da si bomo prizadevali za ohranjanje in uporabo lokalno pridelanih živil ter s tem izkazali skrb za naše bližnje okolje
Vzgojiteljice oddelkov 11, 12 in 13
Tanja Jović, org. prehrane
